Termin potovanja: junij 2011, prevoženih: 5.168 km, čas potovanja: 14 dni

Na Dansko smo se odpravili, ko je imel Gašper 5 let, Maruša pa komaj 9 mesecev. To je bilo eno naših prvih potovanj z avtodomom. Takrat še najetim.
Ta potopis sem napisala že takrat in je objavljen na enem izmed karavaning forumov. Zdaj ga objavljam še na naši strani 🙂
Dopoldne gremo v Maribor prevzeti avtodom. Kar traja precej več kot tri ure. Hitimo domov, naložit avtodom in ob 15. uri končno odrinemo z domačega dvorišča. Skozi Karavanški tunel, preko Avstrije in kmalu smo ob Chiemsee-ju, kjer se odločimo tudi prenočiti. Dan je bil dolg in otroka sta že precej sitna.
Spimo v kampu Panorama Camping Harras. Dežuje.
Odhod ob 9.30, proti Nürnbergu, kjer smo natočili nafto, spali na AC počivališču pri Hamburgu N 53°43’3˝ E 9°56’27˝ (pripis: takrat še ni bilo aplikacije P4N in najbrž smo se počutili dovolj varne, da smo prespali kar na AC…)
Peljemo do Flensburga, ker nakupimo hrano, ki smo jo nesrečno pozabili v domačem hladilniku. In glede na dejstvo, da je na Danskem hrana tudi kar draga, smo se založili s skutkami, jogurti, mesom in sokovi.
Odločimo se pogledat otok ROMO, na katerega se pride po nekem nasipu. V bistvu ni otok in je. Zelo zelo piha. S kemperjem se odpeljemo čisto na plažo, ker je že veliko drugih avtomobilov in kemperjev. Veliko jih spušča zmaje in kajta. Ker tako piha z Marušo in psom ostanemo v avtodomu. Damir in Gašper se pa odpravita skakat po plaži. Tako piha, da mivko prav reže v kožo.
Ampak je lepo.


Popoldan pridemo v mesto RIBE. Zelo lepo mesto, najstarejše Dansko. Parkiramo na PZAju ob mestu, ki je zelo lepo urejeno.
Odtočimo odpadno vodo, natočimo novo. Gremo na sprehod po mestu. Ker je sobota je vse zaprto. Pravzaprav je na Danskem vsak dan vse zaprto po 17. uri. Kar se nam zelo dopade. Maruša zelo dolgo spi v zavetju svojega vozička, kljub temu, da zelo močno piha.



Vikinški muzej. Zelo poučno, zelo lepo. Za ceno obiska v muzeju dobimo tudi vstopnico za vikinško vas nedaleč stran. Ki se nesrečno odpre šele 21. junija. No, dva dni res ne bomo čakali. Gremo skozi Esbjerg do Ringkobinga, do rta Sondervig, kjer vsak leto poteka festival o izgradnji peščenih skulptur.
Spali smo v kampu Sondervig Camping.





Ob 10h v Nordsoen Oceanarium. Itak se vse in povsod odpra ob 10h. V Oceanariumu smo bili kar nekaj časa, jedli kosilo in se imeli res fino.



Odpravimo se do najbolj severne točke Danske, Skagen oz. Grenen, kjer se srečata Baltik in Atlantik. Na naše začudenje je Baltik veliko hladnejši kot Atlantik. Hecno je imeti eno nogo v enem oceanu, drugo pa v drugem. Istočasno. Pot do tja je bila precej dolga. Upokojenci so se peljali z avtobusom, mi pogumni, mladi pa peš. Lepo je bilo, res fino. Maruša je celo pot prespala Damirju v naročju. Pihalo je. Zelo.



Ogled vikinške vasi, kjer je Gašper pomagal peči kruh, kjer smo se oblekli v vikinška oblačila, kjer je začelo deževat. Še hiter pogled na vikinške utrdbe in šibamo proti Legolandu. Vmes se ustavimo v mestecu Vejle, ker opravimo hiter šoping.


Kamp pri Legoladnu. Ker (ni še sezona) nismo našli nobenega drugega primernega prostora za prenočevanje, smo pač šli v kamp. Dobimo brezplačno vstopnico za kopališče. Juhej. Gašper je navdušen.



Pot nas vodi do obmorskega mesteca Kerteminde, kjer je krasno. To je eno tistih mestec, ko vdihneš zrak s polnimi pljuči in hočeš še. V kampu izvemo, da
ravno na ta dan po vsej Danski zažigajo čarovnice. Tudi na tej plaži. To se bo zgodilo zvečer, kar pomeni po Danskem soncu nekje po 22. uri. Otroke oblečeva, Marušo zelo zadekamo, kar z njenim kovtrčkom. To sem videla že pri velikih danskih mamicah. Vozičke imajo ogromne. Ampak res ogromne. Tiste starinske z velikimi kolesi. Otroke notri prevažajo tam nekje do 3 leta in to v košari. Ne v športnem delo, ampak v košari. Res hecno. In vsi otroci so zadekani in prekriti z črnimi mrežami.
To sem kasneje ugotovila, da je proti vetru. Glede na to, da so danke zelo stajliš, tole z vozički res ni.
Zažiganje čarovnice je super. Bilo je ogromno ljudi. Nobenih izgredov, nobenih pijančevanj. Popoln mir in brez vpitja. Res krasno. Ljudje so posedali po plaži, travi….lepo. Pademo v postelje v Kerteminde Camping.




V mestu Odense gremo pogledat rojstno hišo H.C. Andersena in muzej. Res krasno in fino za otroke. Ta dan spet ugotovim, kako so danke stajliš.




Odpeljemo se proti gradu (posestvu) Egeskov. Ugotovimo, da je na posestvi in daaaleč naokoli prepovedno prenočevanje za AD. Skuhamo in gremo pogledat, koliko je vstopnina. Ker vstopnico dobimo za eno leto (ista cena, kot enodnevna, pravzaprav, enodnevnih sploh nimajo), se odločimo, da del posesti pogledamo že ta večer. Zelo nam je všeč in komaj čakamo, da si ga bomo naslednji dan ogledali v celoti.




Odpeljemo se kar nekaj km stran v kamp Ringe QS – internet, topla voda,
elektrika. Juhej. Vse všteto v ceni. Fino.
Takoj zjutraj nazaj v Egeskov. Kjer ostanemo cel dan. Ker je ravno sobota, je zelo veliko ljudi. Pravi pravcati piknik dan. Od babic, tet, vnukov in sinov. Vsi na kupu, vsi imajo sabo deke, hrano in pijačo. Otroci se igrajo na krasnih igralih….zelo nama je všeč piknik na posestvu in prostor, ki ponuja res veliko za otroke in odrasle. Na gradu izvemo še legendo o lesenem fantku (lutki), ki se je ne sme
odstraniti, saj bi drugače po legendi na božični večer grad zgrmel v vodo. Še celo pot smo se pogovarjali o tem, kaj bi bilo. Gašper je predlagal, da bi se lutka odstranila en dan po božiču 😉


Skuhamo in imamo piknik kosilo na travi. Se žogamo in gremo naprej čez ogromen most na Zealand. Pri Hoelbeaku najdemo fin družinski kamp Tempelkrogens.
Grad Frederiksborg, potem pa proti Kopenhagnu. Ker je bila ravno nedelja smo se odločili skočiti v center mesta. Parkiranje je ob nedeljah zastonj. Skuhamo pred japonsko restavracijo. Se sprehodimo po najbolj znani ulici, Hyhavn, si privoščimo pravi danski sladoled in gremo peš proti Mali morski deklici. Prespimo v kempu Stevens Camping – Stroby Egede.



Odhitimo na Steves klint, kjer ne ugotovimo nič pametnega, se odpravimo do otočka Mon in Mons Klinta. Spustimo se vse do plaže, mislim, da smo našteli 496 stopnic. Plaža je zelo smrdela, sicer je bilo lepo, ampak res neprijetnega vonja. Se odpravimo nazaj gor, skuhamo in imamo piknik na travi. Opazujemo gasilce in reševalce, ki so prišli reševat.



Mestece Stage. Malo šopinga (spominki).
Bogo otok – Cerkev Fanefjord Kirke. Zelo lepa cerkev, poslikava je krasna. Mir in tišina. Sploh je ta del Danske krasen. Nič ne piha in končno je malo lepše vreme.

Faro otok, spimo na PZA pod avtocesto. Zelo fino, v bistvu kar mirno, glede na lokacijo.
Takoj zjutraj gremo v safari park Knutenburg, kjer smo kar precejšen del dneva. Vozimo se med žirafami, tigri, volkovi, nosorogi….
Otok Rodby, sprehod po mestu Holeby, kopanje na plaži Kramnitse…prej smo kupili češnje in imeli piknik na plaži.




Preden gremo na trajekt za Nemčijo se odločimo, da ob tamkajšnji kmetiji kupimo jagode in novi krompir. Povsod na Danskem imajo ob kmetijah stojnico na kateri je v papirnatih vrečkah po pol kile krompirja in škatla, kamor daš denar. Ali pa jagode in posebna škatla za denar za jagode. Nikjer ni nikogar, ki bi kontroliral, ali vsak plača ali ne. Enostavno pač vsak plača. Pri nas ta sistem definitivno ne bi deloval, ker bi slovenski mladci pokradli jagode (krompir), škatlo z denarjem in za nameček še razbili štant.
Nakupimo krompir in kar dva paketka jagod.
Na trajekt za Nemčijo se kar pripeljemo. Vsi navdušeni, da na trajekt zapeljejo čisto pravi vlak, se vkrcamo in stečemo na palubo. Mahamo Danski in že nas več ni….

